Prazniki

Ma ni religije ne vlade, ki me bo usmerjala. So že zdavnaj izgubili vso kredibilnost. "Krnaprej" "krneki" akcije in diskusije se mi zdi, da malokoga kam pripeljejo. Za Sveto pismo, vse druge "biblije" in splošne norme, polne omejitev mi dol visi. Šteje le osebna reformacija. In ta uspe le, če ignoriraš pravila.
Če se govori o tonah plastike, ki ostane od sveč, zakaj potem ne bi postavili na grob čajno svečko v buči? Jaz sem, pravkar. A pred hišo je v okras, na grobu pa ne?

Ugrabitev/Rendition

Klavstrofobični občutek obupa nad družbo. Ko začneš razmišljati o nujnosti resnično globalno misleče družbe, ki ne bi obsegala le ekonomije in kapitala, ampak tudi globalne državljane, globalne pravice in globalno odgovornost. Ali pa gre ta svet definitivno v kurac.

Reese Witherspoon, Omar Metwally, Jake Gyllenhaal, Peter Sarsgaard, Meryl Streep, Zineb Oukach, Moa Kouas, Yigal Naor.

Global warning

Podpora avtorju sporočila, ki je z njim oblepil Ljubljanske ulice.

Zgodbe

Koliko drobnih zgodb, koliko malih skrivnosti je ostalo zaprtih za grajskimi zidovi?

Viteška dvorani Posavskega muzeja. Elementi vode, zraka in ognja … Evropa … Ali obstaja tudi zgodba? Kje je njen začetek in kje njen konec? Ali ju sploh ima? Verjetno, a sem že pri Bakhusu, bogu vina, cvetja, zabave in veseljačenja. Zakaj se reče "kjer se cedita med in mleko", če pa poleg medu vedno povsod vidim grozdje in vino? Tule se je pa žural, kaj žural, samo predstavljam si lahko njihove orgije. Kdo bi vedel?

A z mano gre neka druga zgodba. Zgodba o školjki, Jakobovi školjki (capasanti). Povezana je s sv. Avguštinom, ki naj bi se tako temeljito ukvarjal z iskanjem odgovora o Bogu, da je še ponoči sanjal o tem. Ko se je zamišljeno sprehajal ob morski obali je naletel na otroka, ki je s školjko prenašal vodo v majhno jamico v pesku. In potem sledi dialog:

"Kaj pa delaš mali?" "Morje bom spraznu!" "Aja, pa se ti ne zdi, da bo mal dolg trajal, kdaj pa misliš, da boš gotov? " "Prej k' ti."

Ko je postal škof, je te školjke podeljeval romarjem na pot v Santiago de Compostela. To pa je spet že neka druga zgodba …

Mobilec

Prvega ne pozabiš nikoli.
Dokler ga ne odpreš, ne moreš vedeti kaj je notri. Recimo, da je iz njega namesto sovraštva, obupa, zla in krutosti, ušlo upanje. Kot Pandorina skrinjica so te naše male napravice.

Sicer pa predstava, ki vsakemu daje vsaj drobec samorefleksije. V Studiu MGL-ja, s prisrčno Mojco Funkl, Jožico Avbelj, Bernardo Oman in Gregorjem Grudnom.

Svet ni eden, svetova sta dva

Guča 2003.
V družbi do ciganov "nestrpnega" predsedniškega kandidata.

Vsako sporočilo je konstrukt neke ideje.

The Brave One

Zgodba ni pomembna, pomembno je kako (si) jo prikazuješ, kako (si) jo pripoveduješ.

Jodi Foster s tako grozljivo (obupano, postarano) masko, da sem se vprašal ali je to sploh ona, še nisem videl. A se jo kljub temu še vedno da imeti rad.

"Stranger's Gate"; le neka vrata je treba prestopiti, prek (svojih) določenih meja je treba; tako blizu si pa ne gre.

Memefest

Ja, kakšen teden nazaj sem sestri razlagal o vzgoji za medije. Kot primer za vzgojo otrok sem predlagal njihovo diskusijo o oglasih posvečenim materinskemu dnevu. Kako je treba otroke naučiti kritičnega razmišljanja, da sami pridejo do zaključka, kako ti oglasi, na katerih so lično urejene matere z uhani, prstani in ogrlicami asociirajo misel, kakšnega darila bo mati najbolj vesela. Naučiti otroka razmišljati na način, ki ga bo privedel do zaključka, da naše matere dejansko niso takšne kot tiste v medijih.

Vzpodbuda za tole objavo se nahaja v intervjuju z Jason Grantom, objavljenim v današnji prilogi Dnevnika. Njegovo sodelovanje s Studiom Poper temelji na družbeni odgovornosti oglaševanja.

"Če ni kritičnega dnosa do družbe, tudi ni inteligentnega odgovora na dogajanja v njej. Kritična razsežnost izobraževanja pa se vsaj v Avstraliji na vseh področjih vse bolj umika zgolj informativnim vsebinam, ker pač imamo konservativno vlado, ki ukinja družbenokritične vsebine."
Uh, kako znano.

"Ravno zato je izredno pomembno, da se mladi seznanijo s kritičnimi teorijami, da dobijo zadostno znanje o družbi in da razmišljajo tudi o posledicah svojega dela v družbi."

Je tudi avtor plakata za letošnji Memefest, festival radikalnih komunikacij. http://www.memefest.org/

Ime festivala izhaja iz besede "Meme", ki predstavlja "idejo, ki se replicira (razmnožuje) kakor virus. "Nalezljiva" ideja, ki se prenaša od posameznika do posameznika. Memi delujejo kakor geni in virusi. širijo se po komunikacijskih mrežah z osebnimi stiki med ljudmi"

Zaradi medijev. Ker medij je vse, prav vse okoli nas.

Not on the label

Poleg razlag o prekomerni uporabi pesticidov in ostalega sranja, ter zaradi hiperprodukcije izrabljene zemlje in nasploh celotne pokrajine, avtor s podnaslovom "What really goes into the food on your plate", meri na (i)legalno priseljene delavce, natrpane v propadajočih objektih brez osnovnih življenskih standardov ter higienskega minimuma.

Ker je poceni hrana v interesu vsake vlade te nimajo interesa preganjati gangmaster-jev in regulirati zakonodajo, tako da bi bila ta resnično v korist potrošnikovega zdravja ter ohranjanju okolja. Poleg tega trgovske verige, ki po večini držav EU že presegajo 60 odstotne tržne deleže, same pri njih uspešno lobirajo.

Če se na angleškem, španskem in še marsikaterem podeželju že pojavljajo zametki neofevdalne družbe, je najmanj kar lahko storim to, da o tem spregovorim. Pod pretvezo "fleksibilne delovne sile", se vračamo najmanj dve stoletji v preteklost.

V manjših krajih po vsej Sloveniji so okoli pete ure popoldan v prodajalnah precej opazni kupci v delovnih oblekah, očividno drugih narodnosti. Glede na to, da je trend priseljevanja šele v povojih ter nesprejemanja drugačnosti, sčasoma pričakujem oblikovanje izredno konfliktne malomeščanske družbe.