
Skovanko "Web 2.0" je leta 2004 skreiral Tim O'Reilly.
Poglavitna prednost sodobnih internetnih aplikacij je interaktivnost. Medtem ko so "Web 1.0" karakterizirale tehnologije kot HTML, "Web 2.0" karakterizirajo AJAX (Asynchronous JavaScript in XML), XML (Extensible Markup Language), ki omogoča t.i. Web feed in Flash. V preteklosti smo inernetne strani le obiskovali, sedaj pa jih tudi koristimo, nadgrajujemo in v določenih primerih ustvarjamo nove aplikacije popolnoma brezplačno. Torej nismo več le pasivni uporabniki, temveč tudi aktivni udeleženci; podatki se zbirajo, pretvarjajo v nove oblike, vizualizirajo in koristijo na inovativne načine.
Flickr, del.icio.us, Google Maps, Frappr, Gmail, Wikipedia, Blogger, upcoming.org, digg, Shoutwire, meebo, You Tube, remember the milk, Writely, Dabble, feedpile, wallop, WikiMatrix, readio, Connotea, Sharpcast, Zimbra, Skype, friendster, FireAnt, Furl, vimeo, mayomi, Writeboard ... so le del nepregledne množice novih servisov, ki jih lahko uvrstimo v "Web 2.0". Nekateri od njih nam ponujajo možnost objavljanja video vsebin, nekateri vizualna orodja za "mapiranje našega uma", nekateri pa stvari, ljudi ali dogodke prikazati na karti sveta. Kalkulator, digitalni album za objavljanje družinskih fotografij, kjerkoli dostopen opomnik ali pa koledar s katerim lahko koordiniramo lastne aktivnosti z drugimi postajajo del spletnih strani "Web 2.0". Internet kakršnega smo poznali torej izginja.
Skratka, sedaj imamo strani, ki se osvežujejo vsakih 15 minut, o čemer smo preko protokolov RSS ali Atom takoj obveščeni. Najboljši primer novih tehnoloških principov na katerih temelji "Web 2.0" predstavlja p2p model. Posledica tega je tudi decentralizacija interneta. Osnovna ideja je t.i. kolektivni blog, centralna lokcija na kateri se izmenjujejo informacije oziroma podajajo uporabnikom.
Oblikovna značilnost teh strani so pisane barve, veliki fonti, zaobljeni robovi in logotipi.

AJAX je zmožnost asinhrone komunikacije med odjemalcem in strežnikom. To pomeni, da ob kliku uporabnika na odjemalčevi strani pregledovalnik ne nalaga celotne strani v HTML-ju, ampak od strežnika običajno prejme podatke XML (lahko pa tudi kodo JavaScript ali HTML), ki jih lahko pretvori in prikaže na že obstoječi strani HTML. V času nalaganja pa spletna aplikacija deluje normalno naprej (asinhronost!). AJAX torej omogoča gradnjo kompleksnejših spletnih aplikacij. Pri tem že nastajajo orodja in grafične komponente, ki so bodisi komercialne ali odprtokodne. Vendar pa ima ta pristop tudi nekatere slabosti, ki niso nepomembne: Temelji na JavaScriptu, za katerega vemo, da ni nujno prenosljiv med odjemalci. Poleg tega je aplikacija neuporabna, če uporabnik JavaScript v pregledovalniku izklopi.Varnost: stopnja izpostavljenosti sistema je precej višja. Poslovna logika, ki je napisana v JavaScriptu, je na razpolago na vpogled, zaradi česar je možen vdor ali korupcija podatkov. Pri oblikovanju aplikacije AJAX je tako treba biti na varnostni vidik še posebej pozoren.