Zadnja stran gore

Res zgleda kmetavzarsko; tipična kmečka soba, s sliko Kristusa na steni in razpelom v kotu ter nagelji na steni. Pevec skupine The Walkabouts je uglasbil pesmi Daneta Zajca v angleškem jeziku.
Čeprav velja Zajc za najpomembnejšega slovenskega književnika povojnega obdobja in ga med "svoje" štejejo tako "levi" kot "desni", nisem še nikoli prebral nobenega njegovega dela. Velja za pesnika absurda in morda ga tudi učitelji malce težko razumejo, sprejemajo in predstavljajo.

Za vse boš plačal. Največ boš plačal za svoje rojstvo. Jata posmehljivih ptic te bo zasledovala skoz življenje. Ob uri miru in ob uri nemira se bo spuščala na tvoje prsi. Terjala bo plačilo. In ti boš dajal in dajal. Ampak odrešitve ne bo nikoli. Ker ni nikjer odpuščanja. Nikjer ni odrešitve za človeka. V sebi nimaš vrednosti, s katero bi plačal. In sam si plačilo za vse.

Dokaj razumljivo zakaj. Mene je našel preko Chrisa Eckmana in njegov CD je bil izbran za letošnje decembersko darilo dvema fajn puncama.

Presedlje

S ceste že leta opazujem karizmatično drevo na sedlu med Čemšeniško planino ter hribom med njo in Trojanami. Teta, ki živi v hiši na prelazu med Savinjsko in Zasavjem, pove da se ta drugi hrib imenuje Kozica in da nanj ne vodi nobena pot. Odlično, prav ne da se mi srečevati planincev in si iz vsemi po vrsti izmenjevati "veselih praznikov". Pokaže še, kje je vzpetina Ojstrica, na kateri je nekoč stal grad, v katerem naj bi bila zaradi nezaželjene ljubezni do preprostega mladeniča zaprta Veronika Deseniška ter nazaj grede usmeri proti Krvavici, kjer je moč videti še eno od dveh ohranjenih starih, pol lesenih - pol zidanih hiš. Z možem sta pozidala dvonadtropno arhitekturno skropucalo, katerega nikoli ne bosta dokončala.

Aktualno

Pa kje si mene najdla, je bilo prvo kar sem pomislil ob prejetem SMSu z vprašanjem "Hej, maš kako idejo za članek Aktualno?". Klikerji so nato le skreirali odgovor "Odgovornost obdarovanj". In danes ta članek najdem v prilogi Ona; vesel, da nisem šel kar tako mimo ...

Mar ni tako, da človeka, ki ti je blizu, obdaruješ ves čas, tudi ko on tega ne ve? In ali ni najlepše pozvoniti na njegovih vratih, ko to najmanj pričakuje in mu podariti nekaj, česar se ne da zaviti v papir ali spraviti v darilno škatlo?