Melanholija lepote

Stanovanje v katerem sem bil gost pred kratkim in fotografije katerega sem objavil v tejle objavi, je predstavljeno v decembrski številki revije Hiše. Tanja, ki je stanovanje tudi opremila, pravi da so stanovanja prave scenografije našega življenja, naših izkušenj in naših potovanj. Minimalizmu je naklonjena, ker meni, da v "očiščenih" ambientih ljudje najlaže najdemo vedno bolj potrebno mirno zavetje. Ker ne moremo spremeniti sveta, zamenjujemo pohištvo, sedežne garniture, naslanjače, ki spominjajo na ločitve, prva srečanja, na vse pretočene solze veselja ali žalosti …

"Lepota je redka. Lahko nas razžalosti in razveseli. Razveseli, ker smo našli ali odkrili nekaj lepega; razžalosti, ker se zavemo, da je naše življenje daleč od popolnega. Ob tem je zmotno misliti, da bo iskanje ali pridobitev oz. posedovanje lepega polepšalo naše življenje. Pridobitev objekta lepote ni najboljši način, kako zadovoljiti poželenje, ki ga "lepo" sproža v nas. To je podobno kot potovanje; navdušenje nad neopisljivimi lepotami potešimo s številnimi fotografskimi posnetki, ki jih potem doma skoraj ne pogledamo več. Zato "posedovanje" ni najbolj subtilen odgovor na vprašanja, ki jih izzove lepota." Besedilo: Tanja Barle. Vir: Revija Hiše

Darila in petarde

Jaka je star 4 leta in živi v materialnem izobilju. Ata Vojo je uspel svojo mati pregovoriti, naj vnuku za darilo namesto igrače kupi čevlje. In babi se je pri nakupu teh pošteno potrudila.
Pride dan, ko se pod smrečicami znajdejo lepe, velike škatle. Pod domačo mu je Božiček pustil velik tovornjak, pri omi je imel tovornjak dodano še hruško za mešanje betona. Presrečen otrok gre še po darilo k svoji babi in iz zavitka potegne čevlje. Nezadovoljno jih vrže vstran in ne pokaže nikakršnega zanimanja zanje.
Babi zdaj svojemu sinu žuga, da jo je tokrat zadnjič, pa res zadnjič tako nasral. Počuti se ničvredno. Ima občutek, da jo vnuk prezira. Ni si uspela zagotoviti vnukove naklonjenosti. Razočarana je.
Vem, da v teh dneh na radijskih postajah potekajo številne diskusije o petardah. Veliko misli je že bilo in še bo izrečenih na to temo, a to, da si s tem ko kupimo otroku petarde, zagotovimo tudi njegovo naklonjenost, ne bo priznal nihče.
Malce malenkostno, a ne?

My number

Let us keep on dreaming of a better world.

Agency: Duval Guillaume, Antwerp, Belgium

V torek mi je frendica sporočila, da je v čist v kurcu. Redko jo pokličem, ker vem, da se najino pivo vedno konča v totalni komi (in kot se je tudi v torek). Včeraj sem se spomnil nanjo in jo povabil ven. Pogovor je nanesel tudi na to, kako je do tega povabila sploh prišlo. Ja, ker sva se zmenla, da greva skup ven, ker mi ni vseen zate. In me vpraša če pa morda ne le iz usmiljenja? Moram priznati, da me je ob tem spreletelo, kako tanka je lahko meja med prijateljstvom in usmiljenjem.
Uletela na jazz koncert v lokalu kina Metropol. Promocijska cena piva pa je bila 1,20 evra in ob dveh plačanih so častili še tretje …

Time is running out.

Advertising Agency: Draftfcb Kobza, Vienna, Austria

Virusni marketing

To oglasno sporočilo je delo neuveljavljenega kreativca. Svojo zamisel je ponudil v odkup dotičnemu podjetju in ko je to zavrnilo njegovo zamisel, jo je avtor poslal svojim frendom. Od tam naprej je v nekaj letih verjetno kar nekajkrat obkrožila svet.

Mens underwear

Men don't want to look at naked man.
Advertising Agency: & Co, Denmark

Namesto skoka v hladno jutro, bi se prilegel takle zajtrk v spodnjicah. Po možnosti v osamljeni gorski koči, obdani s snegom. In v kaminu bi prasketala drva. A kaj ko je že zmanjkalo dopusta.

Inkubatorje Božički

Zaradi prezasedenosti enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev ljubljanske porodnišnice morajo rizične nosečnice premeščati v Maribor. Morda se pa kje najde Božiček, ki se bo spomnil tudi nanje.

Moje poti

Iz oblačnosti na sonce; na Mrzlico. Gozdovi so te dni prekrasni, drevesne veje popolnoma obdane z nežnimi kristalčki snega. Pravljično. Nekje nad 800 metri nm. v. me je pričakalo sonce in kar nekaj stopinj toplejše ozračje kot je bilo v dolini. Pasale borovničke.
Od nadebudnih umetnikov, ki razstavljajo okoli krčme Tamkoučiri, sem želel kupiti še kakšno darilce, a je žal ostalo kar pri kuhancu.

Vstopnica na bazen Tivoli stane 7,00 evra + 2,50 evra za uporabo garderobne omarice in tuša (k'tera fora); Za plavanje v Bruseljskem občinskem bazenu, sem pred enim mesecem za to plačal 1,80 evra (za tiste s šolskim statusom je vstopnina 0,90 evra). Toliko o tem, kako se kje s subvencijami izraža interes, da bi ljudje redno rekreirali in s tem skrbeli za svoje zdravje.
Že res, da je tale bazen star več kot 100 let, a je bil pred nekaj leti povsem obnovljen. Všeč mi je, da je ob tem arhitekturno ostal povsem nespremenjen.

Po uri plavanja prideš na zabavo kot ris, ki bi lahko raztrgal vse. Podstrešje Case del Papa, ki je posvečena Ernestu Hemingwayu (znan je bil tudi po pisanju kuharskih receptov), daje s kombinacijo starega lesa, lestencev in svečnikov, modernega klubskega salona ter veliko plesnega prostora, prijetno vzdušje skupini kakšnih petdesetih.

Treba se je le distancirati od tistih, ki neprestano "nabijajo" in na žalost tudi koga razočarati. Kljub vsemu pa en topel objem nekomu in en poljub nekomu drugemu. To pa bo tudi vse. Ne bom si poskušal zagotoviti ljubezni na tak način, da se odrečem svojim potrebam.

Dilema

Še ena razvojna dilema.

"Tudi ti"

Še nikoli, kadar sem dal beraču ali brezdomcu denar, se nisem počutil nič kaj koristno. Prej kot ne, sem se zdel samemu sebi beden, da to počnem, ker se tako pač dela, da si na ta način skušam olajšati svojo dušo. In nikoli nisem verjel, da sem s tem dejansko komu pomagal.

Ne maram, da kdorkoli pred mano, pred komerkoli drugim kleči in gleda v tla. Pa dej človek glavo gor, pa četudi imaš slabo vest, da si zajebal v življenju. Ker sam zase vem, kako enostavno lahko spremenim lastno razpoloženje samo s tem, da glavo iz visečega položaja dvignem v pogled navzgor. Lahko poizkusi kdorkoli, definitivno deluje.
Ali pa morda gre le za igro, na katero mimoidoči padajo. Le nekaj tednov je tega, ko so na naših ulicah aretirali tri "berače" in njihovega bossa. Ocenjeno je, da so vsakodnevno nažicali vsak po približno 300 evrov.
Dober teden nazaj me je možakar na bencinski črpalki prosil za 15 evrov, češ da mu zmanjkuje bencina, da je pozabil denarnico … V avtomobilu sem opazil še sopotnico. Ker nisem verjel, da lahko dva hkrati vse pozabita doma, sem ga zavrnil. A kljub temu takoj zatem, stopil za njim in mu ponudil plačilo natočenega goriva. Nisem ga vprašal, kdo je ali kje ga najdem. Na račun sem mu napisal svojo telefonsko. Mogoče me pa preseneti za Božič, ali pa bo denar rajši odnesel v Cerkev. Ta mu lahko da odpustek, jaz mu ga ne morem.
Posurfal sem na stran www.prostovoljstvo.org ter se dogovoril za svojo pokoro, če že ta mora biti. Za nevladno organizacijo bom izdelal spletno stran, ki bo zaradi potreb ob predsedovanju evropski uniji nadgradnja tegale linka. TUDI TI si del istega sveta.

All I want for Christmas

Tole oglasno tablo sem našel v starinarnici. Oglas izpred nevemkoliko let; 4. julija 1957 je Fiat predstavil Nuova 500. Po 50 letih, je Fiat 500 spet tu. Kot evropski avto leta.
Oglas za Fiat 500 2007, mi ponuja le zadovoljstvo, ki si ga lahko pridobim ob nakupu tega; v tem staremu pa čutim neko harmonijo … harmonijo, ki si jo želim zase, … v sebi … z nekom … s tistimi, ki mi so … s tistimi, ki so mi malo manj … in tudi tistimi, ki mi sploh niso.

Deveto življenje Louisa Draxa

Če bi Louis Drax res lahko, tako kot pravijo za mačke, imel devet življenj, bi v svojem devetem letu živel deveto življenje. Po slednji izmed njegovih neštetih nesreč je ostal v komi, iz katerega bi se sicer lahko prebudil kadar bi hotel, a kaj ko meni, da je njegovo deveto življenje najboljše. Kaj bi z življenjem v katerem se mami in očka nikoli ne držita za roke in se nikoli ne poljubita. Kaj bi z življenjem v katerem so moški programirani tako, da ženske vedno razočarajo. Znova in znova. Kjer zaradi strahu, da ne bi postal posiljevalec uživa kontracepcijske tablete. Skratka, tako je Čuden, da se mu tudi v komatoznem stanju pričnejo dogajati medicinsko nerazložljive stvari. Delo njegovega zdravnika je morda le korak proč od patologije: ukvarjanje z ljudmi, ki so komaj kaj več od človeških lupin, živih trupel. A ni tako. In Louis Drax nam pokaže, da celo poškodovani možgani ustvarjajo povezave, da je um večji od sveta, v katerem biva in da človeški možgani niso le kepa mesa.
Knjiga po kateri Anthony Minghella snema film.

Konferenca na Baliju in teorija šoka

Pred orkanom Katrina je bilo V New Orleansu 123 javnih in 7 zasebnih osnovnih šol; dve leti kasneje pa 31 zasebnih in 4 javne. Nič narobe, če ne bi zakoni zagotavljali vsem otrokom enakih izobraževalnih standardov. Naravna nesreča je torej bila povod za preobrazbo javnega šolstva v zasebno. Seveda z namenom razdeljevanja javnih financ med zasebnike, ki bodo na naslednjih volitvah izdatno podprli določeno politično opcijo. New Orleans se ne obnavlja, temveč se vse staro ruši in gradi popolnoma na novo, saj to bolj zadovoljuje interes kapitala.

Ribiške vasi na Sri Lanki, ki jih je uničil tsunami, so za vedno izbrisane; namesto njih tam rastejo hotelska naselja. Namesto obnove, le nove investicije; ob tem pa nikogar ne zanima ohranitev kulturne in socialne krajine.

Proračun za "domovinsko varnost" po napadih 11. septembra nima limite. Napad se izrablja za vtikanje v vse mogoče situacije po vsem svetu. Tako kot bo New Orleans postal nekaj povsem drugega kot je bil, je za najvišje možne investicije, prav tako potrebno popolnoma uničiti vse obstoječe v Iraku.

Skratka, ker so kolektivne travme in panična ozračja kot naročena za naskok kapitala, je od tistih, ki vedno in o vsem razmišljajo le skozi ta vidik, nerealno pričakovati, da bi sodelovali v boju proti klimatskim spremembam. Tem več kot bo ujm in katastrof, tem bolj bodo bogateli.

Potovanje

Ko se sanjska zgodba vse bolj zapleta, zaniham med spancem in budnostjo. Kot dober režiser nujno potrebujem igralca, ki bo rešil kočljivo situacijo. V najbolj kritični situaciji, ko budnost ne najde nobenega, ga na plan potegnejo sanje. Z "o fak, od kje pa vam zdej tale", se prebudim. Zamislim se, kako je osebo, ki je bila bežno ustvarjena nekje na začetku sanj, moje zavestno stanje pozabilo, podzavestno pa ne. Tega očitno ne moreš zjebat, to si zapomni vse.

Morda, ker je bilo pred spanjem prebranih prvih 50 strani knjige Deveto življenje Louisa Draxa.
"Ko vidimo možgane, se zavemo, da smo na neki ravni zgolj meso, na drugi pa zgolj izmišljija."

Hint ring!

Ker se včasih tako težko razumemo med sabo, bi lahko bili prstani in ostali modni dodatki z raznimi namigi zelo dobrodošli. Reciklirajmo stare tipkovnice.

Razvojna pomoč

Prvi Google zadetek na to temo je članek Mladine z naslovom EU največja donatorka razvojne pomoči na svetu, v katerem avtor navaja, da bo EU leta 2010 državam v razvoju namenila 67 milijard evrov. Istovetne podatke podaja tudi spletna stran www.evropa.gov.si, Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje pa navaja, da EU državam v razvoju namenja le 7 milijard evrov letno. Vsekakor drži, da Evropska unija zagotavlja približno polovico sredstev, ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju, toda EU kot institucija v tem letu preko svoje komisije le okoli 10 milijard, celotna EU pa res okoli 50 milijard evrov. Razlika se skriva v pomoči posameznih članic EU-ja, pod krinko katere pa se skrivajo razno razni nečedni posli. Velikokrat precej podobni Ameriškemu izvozu McDonaldsa, zagotavljanju oskrbe z nafto … S pomočjo za hrano na primer, le onemogočajo razvoj njihove lastne prehrambene industrije, s humanitarnim "izvozom" lastnih presežkov spodkopavajo razvoj njihovega gospodarstva. Velika Britanija in Francija se z veliko težavo odpovedujeta lastnim humanitarnim programom in to nam daje vedeti, da je tudi razvojna pomoč marsikdaj le dobičkonosen posel. Tudi kot prodaja orožja in netenje vojn. Verjamem, da Evropska unija poskuša ustvariti take razmere v državah v razvoju, da bodo lahko na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev. A kako prepričati posamezne države, da se odpovedo dejanjem, katerih posledica so ohranjanje korupcije, diktatur, vojn …

300.000 child soldiers dream of simply being children.
Advertising Agency: TBWA Paris, France

You Are My Sunshine

Dying for Christ

Se bo treba prekleto potruditi, da ne zapadem v totalno praznično depresijo. Vsako leto enaka smreka, vsako leto v istem kotu in z zelo podobno dekoracijo. Ponavljajoče misli, želje … rituali. A še ni to mal pasé?

Matonge

Četrt v Kinshasi, glavnem mestu Konga. In četrt v samem središču Bruslja. Po letu 1950, so jo začeli ustvarjati študentje, ki so prihajali iz belgijske kolonije. V četrt, ki se ji belci ponoči na daleč izognejo, smo ga šli žurat. Izza šanka je bilo videti mamo v predpasniku, ki peče perutničke. Hudo zanemarjeno za "neke druge" razmere. Na mizah obrane kosti. Tisti s klobukom, ki je nabijal "charge" je bil edini težak. Mi pa po vsakem pivu bolj žejni; kam še, ob dveh zjutraj. In se pojavi naše barve kože tip, s Polaroidom okrog vratu. Če lahko slika; ma joj, odakle si; cigo od Makedonija; ajmo dalje naši, zajedno; ima li još nešto u ovom gradu; ima; ajmo onda … pa ko če znat ako ne cigo. Boljšega vodiča si ne moreš želet.

Zaradi poznavanja jezika, se mi zdi samoumevno, da se afriški priseljenci najraje naselijo v frankofonskih državah. Seveda francoski predsednik ravno v tem vidi razloge za nerede v predmestjih Pariza. A libijski mu odgovarja: "sami ste prišli k nam in sami ste nas naučili vašega jezika".

The Weighing of the Soul

RED RUBBER - The story of the rubber slave trade on the Congo.

The Royal Museum for Central Africa

Muzej v katerem so domala vsi eksponati ukradeni. Pretresljiva kolonialna zgodba Belgije in kralja Leopolda II.

"You can buy my heart and my soul"

Flat

Skozi manjša vrata, desno od glavnih so vstopali služabniki. Imeli so lastno dvigalo, ki jih je peljalo do podstrešja, kjer je imel vsak svojo sobico. Od tu so po stranskem stopnišču dostopali do gospodarjeve špajze in kuhinje, kjer so pripravljali obroke. V bivalne prostore so smeli le z dovoljenjem nadrejenega.

Dexia tower

145 metrov visoka stolpnica na Place Rogier v Bruslju, katere pročelje je obdano z 4200 LED displeji. Preko touch screena kreiramo lastne inštalacije, ki jih posname kamera, t.i artwork pa pošlje na naš e-mail.

Krasni novi svet

Kljub temu, da sem do ustvarjanja lastne socialne mreže na netu zelo zadržan, se mi je delovanje interneta pokazalo v prav pravljični luči. Svet v katerem si lahko sami izbiramo prostor (državo) v katerega se želimo vključevati in v katerem želimo delovati. Svet v katerem ni nobene avtoritete, kjer si zakone predpisujemo sami. Delujemo lahko le tam, kjer to odgovarja našim resnično lastnim potrebam in sodelujemo le s tistimi, s katerimi sami želimo. Zakoni ustvarjajo skupaj vsi člani neke skupnosti, brez katerekoli avtoritete; in v trenutku ko ti niso več po meri, enostavno odideš drugam. In potem se sorodne skupnosti med sabo povezujejo, kreirajo večjo skupnost … In o vsem se odloča posameznik. V delovanju interneta se skriva ureditev, ki lahko nadomesti demokracijo.

A society which organises itself without authority is always in existence, like a seed beneath the snow, waiting for a breath of spring air to rise up in its full beauty.

Flagey

Sobotna tržnica ob ribnikih poleg Flageya.

Kulturni center Flagey in Cafe Belga.

MS: Impotence

Multiple sclerosis interrupts the nerve tracts.
This leads to incontinence, impotence and paralysis.
Advertising Agency: Advico Young & Rubicam, Zurich, Switz

Meni dobra ideja; ko nekaj zmanjka.

18. Liffe

Povratne steklenice

Film Jan Sveraka, ki je režiral tudi Koljo. Všečen in sproščujoč humor.

Buy Nothing Day

Sveža žemlja in jogurt za zajtrk. Pa ne morem kupiti samo ene žemlje, vsaj tri vzamem, če sem že ravno v trgovini. No pa še eni dve, za vsak slučaj. Kaj bom z enim jogurtom, kakšnih pet navadnih in pet, šest sadnih še, pa še kakšnega zraven, za vsak slučaj. Pa še ene par pudingov … Za kosilo bom lazanjo. Ker še ne vem kakšno, nabavim vso zelenjavo, ki bi lahko prišla v poštev, pa še malo za povrhu, za vsak slučaj. Mleto meso, če bo slučajno bolj prijala mesna, še nekaj zrezkov, nekaj svinjskih in nekaj puranjih ... dve bedrci … Piškote, pecivo … čokolado, za vsak slučaj, če mi slučajno cukr pade. Aja, sadje na sadje bi skoraj pozabil. Mandarine, jabolka, banane … Pa še za večerjo je treba kaj kupiti. Pa, če slučajno pride kdo na obisk je še treba poskrbeti.

Ker imajo v akciji televizorje in ker je ta star že res par let star, se odločim za novega. In ker so res v taki hudi akciji, vzamem še enega za rezervo. Od viška pač ne boli glava, no morda malo zaradi minusa na računu; a saj grem takoj potem na loto, bo že. Na blagajni impulzivno sežem po žvečilnih… Ker sem zdaj pa res že hudo hudo v minusu tokrat podvojim stavni vložek, za vsak slučaj, da bo bolj ziher vse skupaj. Popoldan grem naokrog, med tednom me ni praktično nič doma, prehranjujem se pretežno zunaj in v petek večino hrane roma med odpadke. A saj je jutri spet sobota in čas za šoping.

Second hand bookstore

Ana second hand bookstore
Agency: Leo Burnett, Singapore

Če smo zakisani ...

Se spomnim starih ljudi besed "A so se ti možgani skisal?". In kaj naj bi to pomenilo? Če prav razumem, da se je nekomu mal sfuzlal v glavi. Bi danes tej isti stvari rekli acidoza?

Kakorkoli že, včeraj se je meni tako hudo skisalo, da sem šel na Rupsijev blog srat:

"Vse gre v kontekstu: “Mama, lej k me kr naprej hecajo, lej k mi un laže, lej k mi je žogo uzel …”. Pa vedno kakor koli se obrne, vedno vam je nekdo drug kriv, pa vedno zaradi nekih konstruktov … Dokler bom sam vedno iskal krivca v spletkah, pri drugih …, sem le ena velika nula. In na ta način nikoli ne bom mogel spremeniti mnenja drugega."

Ni minilo dosti, ko me je v inboxu čakal sledeči odgovor:

Dimitrij.Rupel@gov.si to me
Za resen pogovor je treba upoštevati dejstva, ne le ponavljati medijske govorice. Za upoštevanje dejstev je potreben trud. Upoštevanje dejstev je temeljnega pomena za dosežke v realnem svetu. Doseganje ciljev in premagovanje ovir v realnem svetu držav in mednarodnih odnosov zahtevata trud. Seveda je mogoče uspeti tudi v igri/virtualnem svetu. LP DR

Po vsej verjetnosti gre za avtomatsko generirano povratno sporočilo, prilagojeno vsem mogočim komentarjem. Se mi pa zdi tudi to precej zakisano. Tega po moje še Žižek ne bi razumel. Tale njegova: "Vljudnost je lahko spoštovanje, vljudnost je lahko izjemna, izjemna, izjemna grobost.", pa vsekakor gre z mano.

... menda pomaga, če nosimo na sredincu 5-gramski smaragd ali rumeni safir na prstancu. Ker gre pri meni očitno za akutno stanje, bo treba dati na kazalec 6-gramski mesečev kamen

Food Bank

Advertising Agency: Shalmor Avnon Amichay/Y&R Tel Aviv, Israel

Nočna izmena

Kaj sem počel v tisti prodajalni, ne vem. Dejstvo je, da so me obstopili trije otroci in mi iz žepov izvlekli denar, kartico … Očitno smo se nekaj zdilal, saj so mi vzeto vrnili in me hkrati opozorili na dekle, ki se bo kaj kmalu pojavila tam notri. Res se je, in ker sem bil, kot ponavadi v takšnih sanjskih situacijah popolnoma nemočen, sem se prebudil. Ko je bilo zjutraj treba od doma, pa denarnice nikjer. Fak, bom že kako, samo tankat sem šel nazadnje in nikamor drugam, bo že, … sedem v avto, denarnica na sedežu, ob na pol odprtem oknu. A je možno, da je podzavest vedela?

Vojna za barve

Evo, kako postaja naš izbor vse ožji. Ko si nekdo prisvoji nekaj kar naj bi pripadalo vsem. T-Mobile si je prisvojil »magenta« barvo; naj si še Coca Cola prisvoji rdečo, Heineken zeleno … in pristali bomo v črno-belem svetu. T-Mobil zdaj od vseh, ki imajo "magento" v svojem logotipu, zahteva, da jo iz njega umaknejo. In v prihodnosti je brez njihovega dovoljenja ne sme nihče več uporabiti v komercialne namene, če si ne želi opravka z njihovimi odvetniki. In kaj bo s Pink Panterjem?

Če se komu da: sign the petition: http://www.reclaimmagenta.net

No Logo

O kulturni, ekonomski in politični diktaturi velikih korporacij, o prostocarinskih conah v katerih izdelujejo igrače za naše otroke otroci brez otroštva, o tovarnah v tretjem svetu, kjer je življenje še najbolj podobno kancentracijskem taborišču, o zmanjševanju delavskih pravic, ki vodijo v zasužnjevanje ljudi ...
O tem, kako so podjetja zgradila močno identiteto na konceptu znamke, ki jo kot virus na vse mogoče načine pošiljajo v kulturo; o vzpostavljanju mitološko čustvenih vezi blagovnih znamk, ki na potrošnike delujejo kot kolektivne halucinacije o vrednotah in življenjskem slogu. Tako IBM in Microsoft ne prodajata računalnikov, temveč poslovne rešitve, Swatch ne prodaja ur, pač pa idejo časa. Lep primer je kako se je ideja "borbe proti terorizmu" povsem oddaljila od svojega bistva in postala blagovna znamka, uporabna za vse konflikte. Da otroci svojih domačih nalog ne označujejo z lastnoročnimi kljukicami, ampak z Nikeovimi. O papeževih obiskih pod sponzorstvom Pepsija. O sponzoriranem življenju; o korporativnem prilaščanju kulturnih in drugih dogodkov; o brisanju meje med novinarstvom in oglaševanjem; o sponzorstvu Tommyja Hilfigerja turneje Rolling Stonesov (na nekaterih oglasih Stonesov sploh ni bilo, videti je bilo le fotomodele, kako pozirajo s kitarami ali pa hibrid znamenitega jezika postavljenega čez Tommyjev logotip, namesto podatkov o datumih in prizoriščih pa naslovi trgovin); o osupljivi iluziji letečega Michaela Jordana; o primerih sinergije oglaševanja (Shaquill O'Neal želi biti kot "Miki Miška"); da kakorkoli izstopiš iz glavnega klišeja, padeš v drug kliše (kliše upornika, popotnika, avantgardnega umetnika …); o lovcih na kul in zalezovalcih mladinske kulture ter subkulture (kako je od Seattla ostalo le nekaj uporniških "Jebi se!", prevelikih odmerkov mamil, samomora Curta Cobaina in popotovanje Courtney Love od punk kraljice do dekleta z naslovnic revij za visoko modo); o lovcih na črnsko kulturo in zlorabi hip hopa (My Adidas štiklc); o spreminjanju uporništva v denar; kako lovci na kul spremenijo živahne kulturne ideje v arheološke artefakte in iz njih izcedijo vsak pomen, ki so jih nekoč imele za ljudi, ki so z njimi živeli; o Applovi prisvojitvi Ghandija v okviru kampanje "Think different"; o reinkarnaciji Che Guevare kot logotipa za napitek in še kaj; o znamčenju izobraževanja; kako se podjetja borijo, da njihove znamke ne bi bile le privesek izobraževanja, marveč njegov glavni predmet (McDonaldsove jedilnice, Coca Cola in Pepsi prodajni avtomati, pojavljanju znamk v učbenikih); o znamčenju univerz in sponzorskem vplivu na medijsko objavljanje spornih raziskav; o trženju identitet (kulturološko gledano se zdi, da bi lahko bilo zatiranje še najboljša stvar, ki bi se lahko zgodila gejevski kulturi); kako se iskreno gibanje kaj hitro izrodi v nakupovalno veselico; … da ni več prostora, ki bi bil neoznamčen; da se naši otroci rojevajo že prodani …

Advertising of cigarettes and alcohol

Ban on the advertising of cigarettes and alcohol

Customers have been a critical factor in the growth and decline of every brand and company over the last 50 years. From this point of view, we should understand the necessity of tobacco and alcohol companies to aquire new customers. Also, some have entered into a discussion about whether it is the responsibility of government to protect us from tobacco and alcohol and ban advertising as part of that. The tobacco industry often appeals to “freedom of speech” and would often say that no one forces smokers to smoke, although tobacco companies are fully aware that they are marketing a very addictive product and that their consumption causes several diseases and health problems. But most studies have proved that increased advertising increases demand, while banning advertising leads to reduction in consumption. Because cigarette and alcohol brands became associated with totally different products I don't believe in the success of banning advertising. And when I think about Nike and other corporations which exploit third-world citizens, about corporations (such as Pepsi …) which support the regime in Myanmar or about Shell's mixing oil and blood in Sudan, I can't find a cogent argument for banning tobacco and alcohol.

Brez prostora

Zamislim si, da bi se nekaj podobnega kot pred kratkim v Globalu, zgodilo v kakšnem izmed nakupovalnih centrov. Recimo v BTC-ju, morda pred Kolosejem. Razvijem sliko, da na tem območju sploh ni ulic, da je dejansko celotni prostor zasebna posest. In kako bi odreagirali lastniki ob podobnem protestu kot se je zgodil pred Globalom. Bi v trenutku, ko bi bil ogrožen njihov interes, še dovolili protestni shod? Zagotovo bi ga prepovedali ali kako drugače preprečili – morda tudi z uporabo sile.
In vsa nakupovalna središča pri gradnji težijo k temu, da niso del javnega prostora. Enako velja za razne obrtne cone, podobno je pričakovati za nov ljubljanski stadion (?) …
Recimo, da se na lovsko mentaliteto ne razumem in da ne poznam dovolj delovanja Lovske zveze, da bi lahko presojal o (ne)utemeljenosti spremembe lovskega zakona, a imam občutek, da če gredo stvari v predlagane spremembe, bom kmalu potreboval kakšno člansko izkaznico s potrdilom o plačani kotizaciji za golo sprehajanje po gozdu.
Šole in univerze, skupaj s študentskimi domovi, knjižnicami …, so še edini preostali prostor, kjer lahko mladi vidijo pristno javno življenje. In glede na to, kako varujemo te ustanove, je argument proti preobrazbi izobraževanja zelo podoben tistemu o narodnih parkih.

Prazniki

Ma ni religije ne vlade, ki me bo usmerjala. So že zdavnaj izgubili vso kredibilnost. "Krnaprej" "krneki" akcije in diskusije se mi zdi, da malokoga kam pripeljejo. Za Sveto pismo, vse druge "biblije" in splošne norme, polne omejitev mi dol visi. Šteje le osebna reformacija. In ta uspe le, če ignoriraš pravila.
Če se govori o tonah plastike, ki ostane od sveč, zakaj potem ne bi postavili na grob čajno svečko v buči? Jaz sem, pravkar. A pred hišo je v okras, na grobu pa ne?

Ugrabitev/Rendition

Klavstrofobični občutek obupa nad družbo. Ko začneš razmišljati o nujnosti resnično globalno misleče družbe, ki ne bi obsegala le ekonomije in kapitala, ampak tudi globalne državljane, globalne pravice in globalno odgovornost. Ali pa gre ta svet definitivno v kurac.

Reese Witherspoon, Omar Metwally, Jake Gyllenhaal, Peter Sarsgaard, Meryl Streep, Zineb Oukach, Moa Kouas, Yigal Naor.

Global warning

Podpora avtorju sporočila, ki je z njim oblepil Ljubljanske ulice.

Zgodbe

Koliko drobnih zgodb, koliko malih skrivnosti je ostalo zaprtih za grajskimi zidovi?

Viteška dvorani Posavskega muzeja. Elementi vode, zraka in ognja … Evropa … Ali obstaja tudi zgodba? Kje je njen začetek in kje njen konec? Ali ju sploh ima? Verjetno, a sem že pri Bakhusu, bogu vina, cvetja, zabave in veseljačenja. Zakaj se reče "kjer se cedita med in mleko", če pa poleg medu vedno povsod vidim grozdje in vino? Tule se je pa žural, kaj žural, samo predstavljam si lahko njihove orgije. Kdo bi vedel?

A z mano gre neka druga zgodba. Zgodba o školjki, Jakobovi školjki (capasanti). Povezana je s sv. Avguštinom, ki naj bi se tako temeljito ukvarjal z iskanjem odgovora o Bogu, da je še ponoči sanjal o tem. Ko se je zamišljeno sprehajal ob morski obali je naletel na otroka, ki je s školjko prenašal vodo v majhno jamico v pesku. In potem sledi dialog:

"Kaj pa delaš mali?" "Morje bom spraznu!" "Aja, pa se ti ne zdi, da bo mal dolg trajal, kdaj pa misliš, da boš gotov? " "Prej k' ti."

Ko je postal škof, je te školjke podeljeval romarjem na pot v Santiago de Compostela. To pa je spet že neka druga zgodba …

Mobilec

Prvega ne pozabiš nikoli.
Dokler ga ne odpreš, ne moreš vedeti kaj je notri. Recimo, da je iz njega namesto sovraštva, obupa, zla in krutosti, ušlo upanje. Kot Pandorina skrinjica so te naše male napravice.

Sicer pa predstava, ki vsakemu daje vsaj drobec samorefleksije. V Studiu MGL-ja, s prisrčno Mojco Funkl, Jožico Avbelj, Bernardo Oman in Gregorjem Grudnom.