14. december 2007

Potovanje

Ko se sanjska zgodba vse bolj zapleta, zaniham med spancem in budnostjo. Kot dober režiser nujno potrebujem igralca, ki bo rešil kočljivo situacijo. V najbolj kritični situaciji, ko budnost ne najde nobenega, ga na plan potegnejo sanje. Z "o fak, od kje pa vam zdej tale", se prebudim. Zamislim se, kako je osebo, ki je bila bežno ustvarjena nekje na začetku sanj, moje zavestno stanje pozabilo, podzavestno pa ne. Tega očitno ne moreš zjebat, to si zapomni vse.
Morda, ker je bilo pred spanjem prebranih prvih 50 strani knjige Deveto življenje Louisa Draxa.
"Ko vidimo možgane, se zavemo, da smo na neki ravni zgolj meso, na drugi pa zgolj izmišljija."

Ni komentarjev: