7. december 2007

Dying for Christ

Se bo treba prekleto potruditi, da ne zapadem v totalno praznično depresijo. Vsako leto enaka smreka, vsako leto v istem kotu in z zelo podobno dekoracijo. Ponavljajoče misli, želje … rituali. A še ni to mal pasé?

5 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Si že razmišljal o spremembi?

Simona pravi ...

dragi najljubši bratec, kaj če bi ti na blog objavljav slike z malo manj piksli, da bi si jih lahko mi, muzejski primerki z dial up povezavo lahko kdaj ogledali. men namreč skorja vedno zamrzne kišta , ko odprem tvojo stran. Pa je škoda... Se vidmo jutri, Miklavž prihaja...

Simona pravi ...

Aja, samo še to: Lani je bla smreka drugje kot ponavadi in letos tudi ne bo v dnevni. Pa če kaj pomaga, lahko letos dedek mraz pozabi nate :)

Bojan pravi ...

@beans: ja, kakšno drugo drevo je tudi lahko, zakaj bi morala biti vedno smreka; pa mal se potrudit in ga kako drugače spedenat. lahko je tudi belo, pa s črnimi bunkicami; lahko je oblikovano v krošanjo ...
@sister: ja, silom prilike; vem da se boš potrudla in jest ti lahko pomagam ;)

Anonimni pravi ...

Uff, sej idej za spremembe je ful, sam si je pa treba čas vzet in to uštimat. Pa voljo imet :). Men osebno se ne da komplicirat, rajš čas za kaj drugega porabim.