Matonge

Četrt v Kinshasi, glavnem mestu Konga. In četrt v samem središču Bruslja. Po letu 1950, so jo začeli ustvarjati študentje, ki so prihajali iz belgijske kolonije. V četrt, ki se ji belci ponoči na daleč izognejo, smo ga šli žurat. Izza šanka je bilo videti mamo v predpasniku, ki peče perutničke. Hudo zanemarjeno za "neke druge" razmere. Na mizah obrane kosti. Tisti s klobukom, ki je nabijal "charge" je bil edini težak. Mi pa po vsakem pivu bolj žejni; kam še, ob dveh zjutraj. In se pojavi naše barve kože tip, s Polaroidom okrog vratu. Če lahko slika; ma joj, odakle si; cigo od Makedonija; ajmo dalje naši, zajedno; ima li još nešto u ovom gradu; ima; ajmo onda … pa ko če znat ako ne cigo. Boljšega vodiča si ne moreš želet.

Zaradi poznavanja jezika, se mi zdi samoumevno, da se afriški priseljenci najraje naselijo v frankofonskih državah. Seveda francoski predsednik ravno v tem vidi razloge za nerede v predmestjih Pariza. A libijski mu odgovarja: "sami ste prišli k nam in sami ste nas naučili vašega jezika".