Umetnost sporazumevanja

Naročilo osmrtnice v časopisu. Klic v uredništvo mariborskega dnevnika. Sočuten glas na drugi strani povpraša po imenu, datumu … Zrecitiraš globok verz ter prosiš naj dodajo: "Nasvidenje med zvezdami", če bo ostalo še kaj prostora. V objavi pa prebereš: "Nasvidenje med zvezdami, če bo ostalo še kaj prostora". Ko preživiš, prejmeš letno naročnino na časopis.

Kekec. Pred kratkim, na hrvaški televiziji.
Kosobrin: "Jej, jej, jej, deževalo bo."
Podnapis/prevod: "Jedi, jedi, jedi, kiša če. "
Kosobrinov "Jej, jej, jej" pa izrečen kot medmet, ki izraža zaskrbljenost. Da crkneš!

Ja, sporazumevanje je umetnost. A vsaj ni sprenevedanje.

Agency: Carillo Pastore Euro RSCG, Brazil.

Ostanki nekega časa

Edini sovjetski spomenik na Slovenskem, postavljen v spomin na padle vojake Rdeče armade v Murski Soboti.

Grad Grad na Goričkem brez mestnega zaledja predstavlja "vrečo brez dna", v katero ni pripravljeno investirati nobeno podjetje, tako da ostaja brez prave ponudbe, ki bi privabljala obiskovalce. Obnavlja se s pomočjo programa Phare oziroma sredstev EU, a razen same ohranitve objekta drugega trajnostnega učinka ne vidim. Še pred nekaj leti so po njegovih kletnih prostorih preletavali netopirji, ki so jih sicer želeli zaščititi in skozi stekleno pregrado ponuditi na ogled obiskovalcem, a so ti pred hrupom gradbincev pobegnili.

Art Center Goričko

S pomočjo sredstev programa Phare je nekaj umetnikov leta 2003 začelo preurejati nekdanjo vojaško stražnico bivše JLA v kulturni center. Namen projekta je bil izgradnja kulturnega centra, v katerem bi se odvijale slikarske kolonije in razstave. Zaradi nesoglasij med posamezniki trenutno zaprt in v propadajočem stanju.

Street art

Medtem ko multinacionalke lahko zakupijo oglaševalski prostor praktično vsepovsod, se brezobzirno vrinjajo in izrabljajo street art za prodajo izdelkov, ostajajo mestne ulice in zidovi premajhni, da posrkajo vse misli, zamisli in kreativnost populacije. Grafiti vzbujajo različne reakcije; nekateri jih vidijo kot obliko vandalizma, drugi imajo do njih bolj benevolenten pogled s priznavanjem kreativnosti. Poslikave zidov, avtobusov, vlakov so dejansko nenavadna, a zanimiva oblika komunikacije. Uporabljajo svoj jezik, imajo svojo kulturo in ostajajo neodvisen medij.

Namesto, da mestne oblasti trošijo denar za čiščenje površin, bi lahko izrabile nove tehnologije in z namestitvijo big screen-ov popestrile ulično umetnost. Recimo takšne, na katere bi se lahko povezal z računalnika, mobilca ali pa bi morda imel nameščen enostaven risarski software. S predlogami različnih ozadji (zidov) in morda še kakšnimi. Vgrajeni v zidove stavb bi dobili avtohtonost. Zbirka stvaritev bi s sabo nosila zgodovino mestnega utripa, ki bi jo lahko mimoidoči preprosto pregledovali.

Seveda z obveznim administratorjem, podpisom ustvarjalca …

P.S.

Hostel II

Pride tako, da pogledaš film, ki žanrsko ravno ne sodi v tvoj izbor. V vseh napovednikih in recenzijah okarakteriziran kot horror film, se s svojo brutalnostjo promovira natančno izbrani publiki, ki ji štejejo litri pretečene krvi in število odsekanih glav. Ameriška potreba po zagotavljanju in koriščenju vseh mogočih storitev, njihova trivialna predstava slovanskih bad-guyev na eni strani ter dobra fotografija podložena s slovaško folk glasbo na drugi, pa kot da so iz neke druge zgodbe. Tisti, ki ne potrebuje nasilja in ob določenih sekvencah enostavno zapre oči, lahko Hostel II doživi tudi kot softcore porno film.

No cause for regrets

Advertising Agency: McCann Belgium

Od torka (31.7.2007) sem lastnik stanovanja.
So rekl na banki, da ne smem kadit; da morm še dolg žvet:)