Dexia tower

145 metrov visoka stolpnica na Place Rogier v Bruslju, katere pročelje je obdano z 4200 LED displeji. Preko touch screena kreiramo lastne inštalacije, ki jih posname kamera, t.i artwork pa pošlje na naš e-mail.

Krasni novi svet

Kljub temu, da sem do ustvarjanja lastne socialne mreže na netu zelo zadržan, se mi je delovanje interneta pokazalo v prav pravljični luči. Svet v katerem si lahko sami izbiramo prostor (državo) v katerega se želimo vključevati in v katerem želimo delovati. Svet v katerem ni nobene avtoritete, kjer si zakone predpisujemo sami. Delujemo lahko le tam, kjer to odgovarja našim resnično lastnim potrebam in sodelujemo le s tistimi, s katerimi sami želimo. Zakoni ustvarjajo skupaj vsi člani neke skupnosti, brez katerekoli avtoritete; in v trenutku ko ti niso več po meri, enostavno odideš drugam. In potem se sorodne skupnosti med sabo povezujejo, kreirajo večjo skupnost … In o vsem se odloča posameznik. V delovanju interneta se skriva ureditev, ki lahko nadomesti demokracijo.

A society which organises itself without authority is always in existence, like a seed beneath the snow, waiting for a breath of spring air to rise up in its full beauty.

Flagey

Sobotna tržnica ob ribnikih poleg Flageya.

Kulturni center Flagey in Cafe Belga.

MS: Impotence

Multiple sclerosis interrupts the nerve tracts.
This leads to incontinence, impotence and paralysis.
Advertising Agency: Advico Young & Rubicam, Zurich, Switz

Meni dobra ideja; ko nekaj zmanjka.

18. Liffe

Povratne steklenice

Film Jan Sveraka, ki je režiral tudi Koljo. Všečen in sproščujoč humor.

Buy Nothing Day

Sveža žemlja in jogurt za zajtrk. Pa ne morem kupiti samo ene žemlje, vsaj tri vzamem, če sem že ravno v trgovini. No pa še eni dve, za vsak slučaj. Kaj bom z enim jogurtom, kakšnih pet navadnih in pet, šest sadnih še, pa še kakšnega zraven, za vsak slučaj. Pa še ene par pudingov … Za kosilo bom lazanjo. Ker še ne vem kakšno, nabavim vso zelenjavo, ki bi lahko prišla v poštev, pa še malo za povrhu, za vsak slučaj. Mleto meso, če bo slučajno bolj prijala mesna, še nekaj zrezkov, nekaj svinjskih in nekaj puranjih ... dve bedrci … Piškote, pecivo … čokolado, za vsak slučaj, če mi slučajno cukr pade. Aja, sadje na sadje bi skoraj pozabil. Mandarine, jabolka, banane … Pa še za večerjo je treba kaj kupiti. Pa, če slučajno pride kdo na obisk je še treba poskrbeti.

Ker imajo v akciji televizorje in ker je ta star že res par let star, se odločim za novega. In ker so res v taki hudi akciji, vzamem še enega za rezervo. Od viška pač ne boli glava, no morda malo zaradi minusa na računu; a saj grem takoj potem na loto, bo že. Na blagajni impulzivno sežem po žvečilnih… Ker sem zdaj pa res že hudo hudo v minusu tokrat podvojim stavni vložek, za vsak slučaj, da bo bolj ziher vse skupaj. Popoldan grem naokrog, med tednom me ni praktično nič doma, prehranjujem se pretežno zunaj in v petek večino hrane roma med odpadke. A saj je jutri spet sobota in čas za šoping.

Second hand bookstore

Ana second hand bookstore
Agency: Leo Burnett, Singapore

Če smo zakisani ...

Se spomnim starih ljudi besed "A so se ti možgani skisal?". In kaj naj bi to pomenilo? Če prav razumem, da se je nekomu mal sfuzlal v glavi. Bi danes tej isti stvari rekli acidoza?

Kakorkoli že, včeraj se je meni tako hudo skisalo, da sem šel na Rupsijev blog srat:

"Vse gre v kontekstu: “Mama, lej k me kr naprej hecajo, lej k mi un laže, lej k mi je žogo uzel …”. Pa vedno kakor koli se obrne, vedno vam je nekdo drug kriv, pa vedno zaradi nekih konstruktov … Dokler bom sam vedno iskal krivca v spletkah, pri drugih …, sem le ena velika nula. In na ta način nikoli ne bom mogel spremeniti mnenja drugega."

Ni minilo dosti, ko me je v inboxu čakal sledeči odgovor:

Dimitrij.Rupel@gov.si to me
Za resen pogovor je treba upoštevati dejstva, ne le ponavljati medijske govorice. Za upoštevanje dejstev je potreben trud. Upoštevanje dejstev je temeljnega pomena za dosežke v realnem svetu. Doseganje ciljev in premagovanje ovir v realnem svetu držav in mednarodnih odnosov zahtevata trud. Seveda je mogoče uspeti tudi v igri/virtualnem svetu. LP DR

Po vsej verjetnosti gre za avtomatsko generirano povratno sporočilo, prilagojeno vsem mogočim komentarjem. Se mi pa zdi tudi to precej zakisano. Tega po moje še Žižek ne bi razumel. Tale njegova: "Vljudnost je lahko spoštovanje, vljudnost je lahko izjemna, izjemna, izjemna grobost.", pa vsekakor gre z mano.

... menda pomaga, če nosimo na sredincu 5-gramski smaragd ali rumeni safir na prstancu. Ker gre pri meni očitno za akutno stanje, bo treba dati na kazalec 6-gramski mesečev kamen

Food Bank

Advertising Agency: Shalmor Avnon Amichay/Y&R Tel Aviv, Israel

Nočna izmena

Kaj sem počel v tisti prodajalni, ne vem. Dejstvo je, da so me obstopili trije otroci in mi iz žepov izvlekli denar, kartico … Očitno smo se nekaj zdilal, saj so mi vzeto vrnili in me hkrati opozorili na dekle, ki se bo kaj kmalu pojavila tam notri. Res se je, in ker sem bil, kot ponavadi v takšnih sanjskih situacijah popolnoma nemočen, sem se prebudil. Ko je bilo zjutraj treba od doma, pa denarnice nikjer. Fak, bom že kako, samo tankat sem šel nazadnje in nikamor drugam, bo že, … sedem v avto, denarnica na sedežu, ob na pol odprtem oknu. A je možno, da je podzavest vedela?

Vojna za barve

Evo, kako postaja naš izbor vse ožji. Ko si nekdo prisvoji nekaj kar naj bi pripadalo vsem. T-Mobile si je prisvojil »magenta« barvo; naj si še Coca Cola prisvoji rdečo, Heineken zeleno … in pristali bomo v črno-belem svetu. T-Mobil zdaj od vseh, ki imajo "magento" v svojem logotipu, zahteva, da jo iz njega umaknejo. In v prihodnosti je brez njihovega dovoljenja ne sme nihče več uporabiti v komercialne namene, če si ne želi opravka z njihovimi odvetniki. In kaj bo s Pink Panterjem?

Če se komu da: sign the petition: http://www.reclaimmagenta.net

No Logo

O kulturni, ekonomski in politični diktaturi velikih korporacij, o prostocarinskih conah v katerih izdelujejo igrače za naše otroke otroci brez otroštva, o tovarnah v tretjem svetu, kjer je življenje še najbolj podobno kancentracijskem taborišču, o zmanjševanju delavskih pravic, ki vodijo v zasužnjevanje ljudi ...
O tem, kako so podjetja zgradila močno identiteto na konceptu znamke, ki jo kot virus na vse mogoče načine pošiljajo v kulturo; o vzpostavljanju mitološko čustvenih vezi blagovnih znamk, ki na potrošnike delujejo kot kolektivne halucinacije o vrednotah in življenjskem slogu. Tako IBM in Microsoft ne prodajata računalnikov, temveč poslovne rešitve, Swatch ne prodaja ur, pač pa idejo časa. Lep primer je kako se je ideja "borbe proti terorizmu" povsem oddaljila od svojega bistva in postala blagovna znamka, uporabna za vse konflikte. Da otroci svojih domačih nalog ne označujejo z lastnoročnimi kljukicami, ampak z Nikeovimi. O papeževih obiskih pod sponzorstvom Pepsija. O sponzoriranem življenju; o korporativnem prilaščanju kulturnih in drugih dogodkov; o brisanju meje med novinarstvom in oglaševanjem; o sponzorstvu Tommyja Hilfigerja turneje Rolling Stonesov (na nekaterih oglasih Stonesov sploh ni bilo, videti je bilo le fotomodele, kako pozirajo s kitarami ali pa hibrid znamenitega jezika postavljenega čez Tommyjev logotip, namesto podatkov o datumih in prizoriščih pa naslovi trgovin); o osupljivi iluziji letečega Michaela Jordana; o primerih sinergije oglaševanja (Shaquill O'Neal želi biti kot "Miki Miška"); da kakorkoli izstopiš iz glavnega klišeja, padeš v drug kliše (kliše upornika, popotnika, avantgardnega umetnika …); o lovcih na kul in zalezovalcih mladinske kulture ter subkulture (kako je od Seattla ostalo le nekaj uporniških "Jebi se!", prevelikih odmerkov mamil, samomora Curta Cobaina in popotovanje Courtney Love od punk kraljice do dekleta z naslovnic revij za visoko modo); o lovcih na črnsko kulturo in zlorabi hip hopa (My Adidas štiklc); o spreminjanju uporništva v denar; kako lovci na kul spremenijo živahne kulturne ideje v arheološke artefakte in iz njih izcedijo vsak pomen, ki so jih nekoč imele za ljudi, ki so z njimi živeli; o Applovi prisvojitvi Ghandija v okviru kampanje "Think different"; o reinkarnaciji Che Guevare kot logotipa za napitek in še kaj; o znamčenju izobraževanja; kako se podjetja borijo, da njihove znamke ne bi bile le privesek izobraževanja, marveč njegov glavni predmet (McDonaldsove jedilnice, Coca Cola in Pepsi prodajni avtomati, pojavljanju znamk v učbenikih); o znamčenju univerz in sponzorskem vplivu na medijsko objavljanje spornih raziskav; o trženju identitet (kulturološko gledano se zdi, da bi lahko bilo zatiranje še najboljša stvar, ki bi se lahko zgodila gejevski kulturi); kako se iskreno gibanje kaj hitro izrodi v nakupovalno veselico; … da ni več prostora, ki bi bil neoznamčen; da se naši otroci rojevajo že prodani …

Advertising of cigarettes and alcohol

Ban on the advertising of cigarettes and alcohol

Customers have been a critical factor in the growth and decline of every brand and company over the last 50 years. From this point of view, we should understand the necessity of tobacco and alcohol companies to aquire new customers. Also, some have entered into a discussion about whether it is the responsibility of government to protect us from tobacco and alcohol and ban advertising as part of that. The tobacco industry often appeals to “freedom of speech” and would often say that no one forces smokers to smoke, although tobacco companies are fully aware that they are marketing a very addictive product and that their consumption causes several diseases and health problems. But most studies have proved that increased advertising increases demand, while banning advertising leads to reduction in consumption. Because cigarette and alcohol brands became associated with totally different products I don't believe in the success of banning advertising. And when I think about Nike and other corporations which exploit third-world citizens, about corporations (such as Pepsi …) which support the regime in Myanmar or about Shell's mixing oil and blood in Sudan, I can't find a cogent argument for banning tobacco and alcohol.

Brez prostora

Zamislim si, da bi se nekaj podobnega kot pred kratkim v Globalu, zgodilo v kakšnem izmed nakupovalnih centrov. Recimo v BTC-ju, morda pred Kolosejem. Razvijem sliko, da na tem območju sploh ni ulic, da je dejansko celotni prostor zasebna posest. In kako bi odreagirali lastniki ob podobnem protestu kot se je zgodil pred Globalom. Bi v trenutku, ko bi bil ogrožen njihov interes, še dovolili protestni shod? Zagotovo bi ga prepovedali ali kako drugače preprečili – morda tudi z uporabo sile.
In vsa nakupovalna središča pri gradnji težijo k temu, da niso del javnega prostora. Enako velja za razne obrtne cone, podobno je pričakovati za nov ljubljanski stadion (?) …
Recimo, da se na lovsko mentaliteto ne razumem in da ne poznam dovolj delovanja Lovske zveze, da bi lahko presojal o (ne)utemeljenosti spremembe lovskega zakona, a imam občutek, da če gredo stvari v predlagane spremembe, bom kmalu potreboval kakšno člansko izkaznico s potrdilom o plačani kotizaciji za golo sprehajanje po gozdu.
Šole in univerze, skupaj s študentskimi domovi, knjižnicami …, so še edini preostali prostor, kjer lahko mladi vidijo pristno javno življenje. In glede na to, kako varujemo te ustanove, je argument proti preobrazbi izobraževanja zelo podoben tistemu o narodnih parkih.