Street art

Medtem ko multinacionalke lahko zakupijo oglaševalski prostor praktično vsepovsod, se brezobzirno vrinjajo in izrabljajo street art za prodajo izdelkov, ostajajo mestne ulice in zidovi premajhni, da posrkajo vse misli, zamisli in kreativnost populacije. Grafiti vzbujajo različne reakcije; nekateri jih vidijo kot obliko vandalizma, drugi imajo do njih bolj benevolenten pogled s priznavanjem kreativnosti. Poslikave zidov, avtobusov, vlakov so dejansko nenavadna, a zanimiva oblika komunikacije. Uporabljajo svoj jezik, imajo svojo kulturo in ostajajo neodvisen medij.

Namesto, da mestne oblasti trošijo denar za čiščenje površin, bi lahko izrabile nove tehnologije in z namestitvijo big screen-ov popestrile ulično umetnost. Recimo takšne, na katere bi se lahko povezal z računalnika, mobilca ali pa bi morda imel nameščen enostaven risarski software. S predlogami različnih ozadji (zidov) in morda še kakšnimi. Vgrajeni v zidove stavb bi dobili avtohtonost. Zbirka stvaritev bi s sabo nosila zgodovino mestnega utripa, ki bi jo lahko mimoidoči preprosto pregledovali.

Seveda z obveznim administratorjem, podpisom ustvarjalca …

P.S.