Konferenca na Baliju in teorija šoka

Pred orkanom Katrina je bilo V New Orleansu 123 javnih in 7 zasebnih osnovnih šol; dve leti kasneje pa 31 zasebnih in 4 javne. Nič narobe, če ne bi zakoni zagotavljali vsem otrokom enakih izobraževalnih standardov. Naravna nesreča je torej bila povod za preobrazbo javnega šolstva v zasebno. Seveda z namenom razdeljevanja javnih financ med zasebnike, ki bodo na naslednjih volitvah izdatno podprli določeno politično opcijo. New Orleans se ne obnavlja, temveč se vse staro ruši in gradi popolnoma na novo, saj to bolj zadovoljuje interes kapitala.

Ribiške vasi na Sri Lanki, ki jih je uničil tsunami, so za vedno izbrisane; namesto njih tam rastejo hotelska naselja. Namesto obnove, le nove investicije; ob tem pa nikogar ne zanima ohranitev kulturne in socialne krajine.

Proračun za "domovinsko varnost" po napadih 11. septembra nima limite. Napad se izrablja za vtikanje v vse mogoče situacije po vsem svetu. Tako kot bo New Orleans postal nekaj povsem drugega kot je bil, je za najvišje možne investicije, prav tako potrebno popolnoma uničiti vse obstoječe v Iraku.

Skratka, ker so kolektivne travme in panična ozračja kot naročena za naskok kapitala, je od tistih, ki vedno in o vsem razmišljajo le skozi ta vidik, nerealno pričakovati, da bi sodelovali v boju proti klimatskim spremembam. Tem več kot bo ujm in katastrof, tem bolj bodo bogateli.