27. december 2008

Presedlje

S ceste že leta opazujem karizmatično drevo na sedlu med Čemšeniško planino ter hribom med njo in Trojanami. Teta, ki živi v hiši na prelazu med Savinjsko in Zasavjem, pove da se ta drugi hrib imenuje Kozica in da nanj ne vodi nobena pot. Odlično, prav ne da se mi srečevati planincev in si iz vsemi po vrsti izmenjevati "veselih praznikov". Pokaže še, kje je vzpetina Ojstrica, na kateri je nekoč stal grad, v katerem naj bi bila zaradi nezaželjene ljubezni do preprostega mladeniča zaprta Veronika Deseniška ter nazaj grede usmeri proti Krvavici, kjer je moč videti še eno od dveh ohranjenih starih, pol lesenih - pol zidanih hiš. Z možem sta pozidala dvonadtropno arhitekturno skropucalo, katerega nikoli ne bosta dokončala.


Ni komentarjev: