All is allowed in service of freedom!

Začetki nastanka skupine G8 segajo v leto 1973, kot posledica naftne krize in globalne recesije. Leta 1976 se je na zasedanju finančnih ministrov skupine šestih industrijsko najmočnejših držav (ZDA, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Velika Britanije) pridružila Kanada in nastala je skupina G7. Ko se je leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze končala hladna vojna je skupina k sodelovanju povabila še Rusijo. Ta se je zasedanja prvič udeležila leta 1994 in bila v skupino osmih na pobudo takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona dokončno sprejeta leta 1997.

Letošnje zasedanje je potekalo v nemškem Heiligendammu blizu Rostocka.
Govorili so predvsem o stvareh, katerih se bojijo. Kot odgovor na to so podelili Afriki 60 milijard dolarjev pomoči za boj proti AIDS-u. Iran in Severno Korejo so posvarili glede njunega jedrskega programa, sicer pa so na tokratnem zasedanju prvič imeli veliko težo pogovori o podnebnih spremembah.
Ameriški predsednik George Bush je tokrat prvič pokazal pripravljenost sploh se pogovarjati o ukrepih za zaščito okolja in zmanjšanje emisij plinov. Vsaj nekaj.
Redni spremljevalec vsakoletnega zasedanja skupine, so postale množične demonstracije raznih aktivistov in samih ljubiteljev demonstracij.

In tudi te iščejo nove oblike izkazovanja nasprotovanja brezčutnemu delovanju elit. V resno obravnavo vladajočih, v klovne našemljenih protestnikov sicer dvomim, a so mi ti kljub temu všečnejši od množice brezvsebinskih gorečnežev.