Presenečenje

Med prejetimi sporočili se je danes znašla Alenkina želja, da bi šla v torek z nekaterimi bivšimi sodelavci na pozno-popoldansko kosilo v Indijsko, zatem pa še na neko predavanje o Burkini Faso. Ni moj tip in nikoli nisem z njo šel dosti dlje od vljudnostnega pozdravljanja.
A nekega dne, ko sem šel mimo njene pisarne, me je skozi odprta vrata vprašala, če grem zraven v Berlin. Ravno v tistem trenutku je namreč rezervirala karte zase in dve frendici. Hostel sem rezerviral pri Slovenskemu župniku, ki je bil tja izgnan, ker je organiziral modno revijo spodnjega perila v cerkvici nad Laškem.

Po nastanitvi in pred odhodom na nočni potep po mestu, so ga punce bogaboječe vprašale, do kdaj moramo biti nazaj. Pa je ta odvrnil, naj se le ljubimo in naj le grešimo, saj če ne bo grešnikov, bo on ostal brez službe, da do zajtrka pa le naj pridemo, da jih ne bo skrbelo za nas.
Za izhodišče smo si izbrali Sony center in prvo kar smo opazili po prihodu s podzemne, je bil razkošno osvetljen prostor pred nekim kongresnim centrom.

Bilo je očitno, da iz hudih limuzin izstopajo pomembne osebnosti in ko se mi je posvetilo, da se ravno končuje berlinski filmski festival, sta iz avtomobila izstopila Will Smith in Eva Mendez, kot glavna igralca v filmu Hitch – Doktor za zmenke. No in če že imata fotosession za fotografe, še pa jaz kakšno sliko ujamem, sem si takrat rekel, a le žalostno ugotovil, da je v fotkiču prazna baterija. Ker je bilo zunaj res hladno, smo, nevemkako, šli kar za njima v ta kongresni center in res nevemkako, nas ni takrat ustavil nobeden izmed varnostnikov. In smo tako uleteli na banket ob podelitvi Berlinskih medvedov. Ostal mi je le še mobi, ki pa česa več od tele fotografije ni bil sposoben.